Kaj je umetna inteligenca (AI)?
Morda to najlažje razložimo kar na nas samih. Človek je sestavljen iz telesa, stroja, ki je sposobno izvajati naloge, ki jih dajejo možgani, misel. Misel se razvija in uči glede na izkušnje, ki jih pridobi iz okolja preko čutil: vid, sluh, tip, vonj, okus. To sodelovanje stroja in misli omogoča skozi pomembno komponento časa, pridobivanje izkušenj, dobrih in slabih, ki vodijo v nadgrajevanje in avtonomno delovanje celotnega sistema, telesa in misli (če ostanem pri Descartovski definiciji človeka).
Je pametna hiša res pametna?
Vzemimo ogrevanja stanovanjske hiše. Sestavlja ga sistem ogrevanja (peč/črpalka, sistem razvoda, grelna telesa) in senzor, ki odčitava temperaturo in posledično vključi ali izključi sistem. Senzor vnaprej nastavimo na določeno temperaturo, ki jo le ta vzdržuje ali izberemo program, ki se drži določenega časa vzdrževanja temperature. Za vse skupaj potrebujemo še energijo.
Prav tako so na enakem nivoju ostali sistemi v hiši, npr. osvetlitev, senčila, … Vsi ti sistemi vsebuje omejeno logiko, nima pa sposobnosti učenja in pomnjenja ter logičnega sklepanja, kar je značilnost pameti/inteligence. A časi se spreminjajo …
Začetki v računalništvu
Izumom računalnika, pod kar mislim tako hardware (telo) kot software (možgani/misel), je osnovni predpogoj za razvoj AI.
Vzemimo za primer šah. Stara igra velemojstrov. Torej mislecev, z izrednim spominom in logiko, ki so obvladovali to igro. Zelo kratek čas je veljalo, da računalnik ne bo premagal človeka v šahu. Nekje ob prelomu tisočletja je postalo jasno kdo je dejanski velemojster.
Kako torej dalje?
Vzporedno se je AI uveljavljala na vseh področjih. Najbolj seveda na destruktivnem, vojaškem. Če so bila prva brezpilotna letala vodena iz kontrolnega centra od človeka, so nekatera današnja sposobna povsem samostojnega delovanja, tako letenja, kot tudi odločanja za vojaško akcijo, glede na spreminjajočo situacijo na bojišču. A tudi iz vojaškega področja dobi civilno marsikatero dobro rešitev.
In Arhitektura?
Marsikdaj slišim stereotip, da je arhitektura lahek študij, neprimerljiv z medicino, matematiko, fiziko,… Na to temo bi lahko razpravljali dolgo. Zato le kratka zgodba. Poznam fanta, ki je že od malega želel na arhitekturo in tudi začel študij. Zlati maturant. A mu na arhitekturi ni šlo. Moral je opustiti študij. Problem je bila ideja oz. bolje rečeno kreativnost. Preskočil je na zelo zahteven tehnični študij, ki ga je z lahkoto opravil. Arhitektura vsebuje tako tehniko kot umetnost. Brez dobre ideje, pa ni nič.
Že pred časom sem v programih namenjenih arhitektom opazil nekaj začetkov AI. Le ti si zapomnijo ukaze, ki jih uporabnik uporablja. Zapomnijo si tudi njihovo zaporedje. Tako naslednjič samostojno predlagajo uporab in zaporedje določenih ukazov. Prav tako glede na vnesene podatke svetujejo materiale – način gradnje, obliko, funkcionalnost in uporabnost prostorov ter tipologijo gradnje, seveda vse glede na lokacijo.
Spodnja slika prikazuje arhitekturo generirano s pomočjo fraktalov.
Tako do dobre končne ideje projekta ni več zelo daleč. In lahko rečem da, brez dvoma bo tudi AI ustvarjal že v bližnji prihodnosti briljantne projekte. AI bo upravljal objekte, ki bodo postali nekak živ, delujoč, misleč organizem. Ali je to dobro ali ne pa je že drugo vprašanje.
Spodnja slika prikazuje arhitekturo generirano z AI programom DALL-E (vnešeni podatki: "red modern house by the sea").
Napisal:
Tomaž Križnar, u.d.i.a. (Arhinova)
