Včasih se je v večini primerov streho vsaj na evropskem kontinentu smatralo kot »peti zid« zgradbe, torej površino, ki nas ščiti pred vremenskimi vplivi in drugimi nevšečnostmi zunanjega sveta. Vendar pa njena visoka lega in velika površina ponujata skoraj neomejene možnosti za izkoriščanje v prid še čemu drugemu kot le zaščiti.
Kot omenjeno, je bila Evropa eden izmed zadnjih kontinentov, ki je začel o strehi razmišljati kot uporabni površini. Predvsem zato, ker večji del Evrope leži na območjih sneženja in so zato najbolj primerne strehe z naklonom, ki pa v starih časih niso ponujale veliko možnosti za druge vrste uporabe. Medtem pa so na Bližnjem vzhodu ravne strehe v uporabi že dolgo časa in so primerne za raznovrstne dejavnosti - tretirajo se kot pohodna streha / zadnje nadstropje.
Zgodovina izkoriščanja streh
Prvo znano izkoriščanje streh v uporaben namen so zigurati v Stari Mezopotamiji (4000 – 600 p.n.š.), med njimi so najbolj znani Babilonski vrtovi. Zigurat, ziqqurat (akadsko = "graditi na dvignjenem območju"), je zgradba piramidalne oblike, zgrajena iz žgane opeke, ki se terasasto vzpenja po hribu oz. vzpetini. Terase so bile po dognanjih arheologov v kar nekaj primerih prostor za vrtove, sadno drevje in ribnike. Kasneje so strešne vrtove prevzeli tudi Rimljani, kot npr. v Vili skrivnosti v Pompejih.
Kateri so današnji trendi glede uporabe streh?
Dandanes so zelene strehe razširjene po celem svetu in se uporabljajo tako v pasivne kot v aktivne namene. Nekatere so postavljene za nadomeščanje z gradnjo odvzete zelene površine, zadrževanje deževnice, izolacijo in odvzemanje CO2 iz zraka, medtem ko so druge uporabljene kot pravi vrtovi z zelenjavo in začimbami, za katere v mestih ni veliko prostora. V zadnjih časih je vedno bolj razširjeno tudi strešno čebelarstvo, saj imajo nekatera mesta veliko cvetlic in cvetočega drevja in zatorej čebelam ni potrebno preletavati daljših razdalj za nabiranje nektarja.
Streha, z namenom pridobivanja energije
Po drugi strani pa je strešna površina lahko uporabljena tudi v namene pridobivanja energije, predvsem elektrike preko solarnih panelov in vetrnih turbin, pa tudi za ogrevanje vode s sončnimi kolektorji. Tu ne pridejo v poštev le ravne strehe, temveč tudi strehe z naklonom, obrnjene na sončno stran. Za izkoriščanje sončne energije so celo boljše, saj so paneli/kolektorji najbolj optimalno izkoriščeni pod kotom med 30° in 45°. Za potrebe običajnega 4-članskega gospodinjstva zadošča že okoli 24 sončnih panelov. Dandanašnji so na trgu tudi strešniki, ki imajo že vgrajene solarne panele.
Drugi način pridobivanja električne energije na strešnih površinah pa je s pomočjo vetrne elektrarne. Najbolj razširjena strešna vetrna elektrarna je turbina z horizontalno osjo, poznamo pa tudi turbino z navpično osjo, katere prednost je ta, da se ji ni potrebno obračati v smeri vetra tako kot konvencionalnim vetrnim turbinam.
Trenutno je na trg prišel tudi nov patent pridobivanja vetrne energije brez turbin oz. Solid State Wind Energy Generator, ki se ga lahko namesti na sleme strehe.
Vendar pa je izkoriščanje vetrne energije na strehah družinskih hiš veliko manj učinkovito kot pridobivanje sončne energije, saj je za primerno višino vetrne elektrarne potrebno vsaj 20m. Poznamo tudi nekaj primerov, kjer se deževnico s strehe večjih objektov izkorišča za pridobivanje elektrike.
Streha kot »oaza« miru ali pa kot športna površina
Seveda pa je streha lahko uporabljena tudi kot prostor za razvedrilo, prosti čas, različne dejavnosti itd. V mestih z večjimi zgradbami so zelo priljubljeni t.i. strešni bari (rooftop bars) z edinstvenimi razgledi.
Zelo razširjena je tudi gradnja plavalnih bazenov, predvsem t.i. Sky pool ali Infinity pool, ki zaradi odrezanega roba dajejo občutek zlitja z nebom/horizontom. Vendar pa je izgradnja vodnih površin na strehah rizična, saj je potrebna močna stavbna konstrukcija z natančno izvedeno hidroizolacijo.
Poznamo tudi primere gradnje različnih vrst športnih površin na vrhu zgradb, kot na primer košarkarska, nogometna, tenis, golf, squash, beachvolley in ostala igrišča. V danski prestolnici Kobenhavn se na strehi mestne predelovalnice odpadkov nahaja tudi celotno smučišče na umetni travnati površini, ki pa se uporablja tudi kot vzpetina za krajše pohode mestnih prebivalcev, ki na vrhu uživajo v razgledih in ponudbi tamkajšnje restavracije.
Nenazadnje pa je streha lahko tudi podlaga za izgradnjo nove stavbe, recimo penthous-a (slov. razkošno strešno stanovanje). Nemalo primerov je predvsem v večjih mestih, ko si premožni posamezniki ali podjetja na sami strehi zgradijo stanovanja ali apartmaje z neprecenljivimi razgledi.
Zaključek arhitekta
Streha je torej več kot le »peti zid«, je povečini neizkoriščena površina z velikim potencialom, ki ga začenjamo vedno bolj ceniti in razvijati.
